Nemški kancler Friedrich Merz je med obiskom v Izraelu premierju Benjaminu Netanjahuju sporočil, da ga zaradi preiskave Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) ne bo mogel sprejeti v Berlinu. Kljub temu Netanyahu pričakuje, da se bo druga faza premirja v Gazi začela 'zelo kmalu'. Poudaril je, da je prva faza končana, a bo druga zahtevnejša.

Nemška koalicija se pripravlja na zahtevno jesen, ki jo je napovedal kancler Merz. Čeprav načrti za prihajajoče reforme še niso jasni, si partnerji prizadevajo ohraniti konstruktiven dialog in preprečiti, da bi nesoglasja otežila proces odločanja.

Kljub ostri kritiki zaradi delne zaustavitve izvoza orožja v Izrael, je kancler Merz poudaril, da se nemška politika do Izraela ne bo spremenila. Poudaril je, da morajo prijateljstva prenesti nestrinjanja, hkrati pa ponovno zatrdil, da Nemčija trdno stoji ob strani Izraelu.

Nemška vlada je potrdila osnutek proračuna za leto 2026, ki vključuje rekordno zadolževanje in visoke izdatke, medtem ko je finančni minister Lars Klingbeil opozoril, da bo po letu 2027, ko se pričakuje finančna vrzel v višini 172 milijard evrov do leta 2029, nujen oster varčevalni načrt. Klingbeil je omenil možnost povišanja davkov in poudaril, da bodo potrebni drastični rezi, tudi na področju pokojnin. Kljub temu, da je Klingbeil zagovarjal zadolževanje kot spodbudo za rast, se pričakujejo resne finančne težave in neizogibni varčevalni ukrepi, ki bodo vplivali na vse resorje in državljane. Medtem se Brandenburg zavzema za hitro izvedbo infrastrukturnega paketa v višini treh milijard evrov, vlada pa je tudi napovedala povečanje sredstev za filmsko industrijo od leta 2026 dalje.

Nemški ekonomist Andreas Peichl je opozoril na 'absurdne učinke' v socialnem sistemu države, kjer se posameznikom pogosto ne izplača delati več, saj so neto prihodki lahko celo nižji. Peichl, raziskovalec na inštitutu Ifo, je pozval k temeljiti reformi socialnega sistema, vključno s programom Bürgergeld, saj meni, da trenutni sistem demotivira državljane. Skeptičen je tudi do načrtov kanclerja Merza, ki so bili predlagani kot odgovor na te težave.

Med ARD-jevim "poletnim intervjujem" z vodjo AfD, Alice Weidel, so demonstranti z glasno glasbo, piščalkami in vzkliki poskušali prekiniti dogajanje. ARD je izrazil obžalovanje, da je bil intervju delno težko razumljiv, in napovedal, da bo v prihodnje sprejel preventivne ukrepe. Vzporedno s tem je vodja Zelenih, Ricarda Brantner, v svojem poletnem intervjuju za ZDF kritizirala podnebno politiko kanclerja Merza in vladi očitala "korak nazaj pri varovanju podnebja", pri čemer je CDU označila za "dejavnik tveganja" v sedanji vladni koaliciji.